Nizkoenergijska hiša   Pasivna hiša   Izračun energetske bilance PHPP   Penjeno steklo   Nadzor   

Arhem, Energetska zasnova objektov - pasivna gradnja
ARHITEKTURA >> ENERGETSKA ZASNOVA OBJEKTOV >> pasivna gradnja
Pasivna hiša

Koncept pasivne hiše je razvil dr. Wolfgang Feist, ki je v Darmstadtu v bližini Frankfurta leta 1991 postavil pilotni objekt. Ta prototip se je tako izkazal, da je nastal standard pasivnih hiš, ki se na trgu pojavljajo od leta 1998. V tem času je v Nemčiji, Avstriji in Švici nastalo že več kot 10.000 pasivnih hiš, ki svojo kvaliteto izkazujejo s certifikatom. Pasivne hiše so stanovanjske enodružinske in večstanovanjske zgradbe, poslovne zgradbe, šole, športne hale, otroški vrtci, cerkve in proizvodne zgradbe. Standard pasivne hiš ne omejuje vsebine objektov pa tudi ne velikosti. Obstajajo majhne počitniške hiše, največji poslovni objekt na svetu ima več kot 7.000 m2 ogrevanih površin. Pasivne hiše lahko stojijo ob morju ali pa visoko v planinah. Omejitev s strani uporabe ni.

Standard pasivne hiše

V primerjavi z običajnimi zgradbami, ki so zgrajene po trenutno veljavnem Pravilniku o toplotni zaščiti in učinkoviti rabe energije v stavbah, pri pasivnih hišah ni nobenih dodatnih temeljnih gradbeno-fizikalnih zahtev. Izvedba pasivnih hiš pa postavlja visoke zahteve za uporabljene komponente:
  • toplotna zaščita: toplotna prehodnost U vseh gradbenih elementov je pod 0,15 W/(m2K), pri prostostoječi enodružinski hiši se priporoča celo pod 0,10 W/(m2K);
  • izvedba brez toplotnih mostov ( <= 0,01 W/(mK));
  • izredna zrakotesnost, kontrolirana s tlačnim preizkusom po DIN EN 13829 – vrednost n50 pri 50 Pa tlačne razlike ne sme presegati 0,6 h-1
  • zasteklitve z Uw pod 0,8 W/(m2K), pri visokem faktorju prehoda celotnega sončnega sevanja (g >= 50 % po DIN 67507), tako da so tudi pozimi možni neto dobitki toplote;
  • okenski okvirji z Uf-vrednostjo pod 0,8 W/(m2K) po DIN EN 10077
  • poraba električne energije za pogon prezračevalne naprave <= 0,4 Wh/(m3) prečrpanega zraka;
  • najnižje toplotne izgube pri pripravi in distribuciji sanitarne vode
  • učinkovita izraba elektrike v gospodinjstvu (stroji in naprave iz energijskega razreda A in A+).
Samo sestavljanje posameznih komponent, primernih za pasivno hišo, ni dovolj, da bi zgradba postala pasivna. Za doseganje standarda pasivne hiše je potreben integralni načrt, kjer so posamezne komponente smiselno povezane.

Značilne specifične vrednosti za pasivne hiše so:
  • letna potrebna toplota za ogrevanje <= 15 kWh/(m2a),
  • skupna letna poraba primarne energije <= 120 kWh/(m2a),
  • letna poraba električne energije <= 18 kWh/(m2a),
  • toplotne izgube <= 10 W/m2
  • zrakotesnost n50 < 0,6 h-1
Izraz Pasivna hiša

Izraz pasivna hiša (Passivhaus v nemškem jeziku), se nanaša na stroge, prostovoljne, standarde pasivne hiše za energetsko učinkovitost stavb, cilj je zmanjšati svoj ekološki odtis. Posledica je izjemno majhna poraba energije, pasivna hiša potrebuje malo energije za ogrevanje ali hlajenje. Podoben standard, MINERGIE-P, ki se uporablja v Švici standard se ne omejuje le na stanovanjske nepremičnine; večje število poslovnih stavb, šol, vrtcev insupermarketov je prav tako zgrajeno po standardu. Pasivni design ni priloga ali dodatek arhitekturnega projektiranja, temveč integriran proces načrtovanja z arhitekturno zasnovo. Čeprav se večinoma uporablja za nove zgradbe, je bil prav tako uporabljen za prenavljanje in rekonstrukcije obstoječih objektov. v naši praksi imamo že nekaj objektov, ki so z rekonstrukcijo dosegli pasivni in nizkoenergijski standard. Več o rekonstrukciji in energetski sanaciji objektov si lahko preberete na: http://www.energetskabilanca.si/energetska-optimizacija-rekonstrukcij-starih-objektov.
Ocene o številu stavb, pasivne hiše po vsem svetu ob koncu leta 2008 znašala od 15.000 do 20.000 objektov. Od avgusta 2010 je bilo približno 25.000 takih certificiranih objektov vseh vrst v Evropi, medtem ko jih je bilo v Združenih državah Amerike zgrajenih le 13, nekaj deset več pa jih je v izdelavi. Velika večina struktur Pasivnih hiš je bilo zgrajenih v nemško govorečih državah in Skandinaviji. Na slovenskem področju se s pasivno gradnjo in njenim načrtovanjem ukvarjamo že od leta 2002, tako da imamo na tem področju bogate izkušnje in več deset delujočih objektov, ki nam našim zadovoljnim strankam služijo v veliko zadovoljstvo.

Načrtovanje pasivne hiše

Pasivna hiša se imenuje pasivna zato, ker izkorišča sončno energijo in notranje vire ob minimalnih toplotnih izgubah tako, da je skoraj ni potrebno dodatno ogrevati ali hladiti. V PH prevladujejo poleti in pozimi ugodne bivalne razmere. Poraba koristne energije za ogrevanje mora biti glede na standarde PH < 15 kWh/m2a, električne energije < 18 kWh/m2a, poraba skupne primarne energije pa < 120 kWh/m2a. Toplotne izgube morajo biti <10 W/m2, hiša izdelana brez toplotnih mostov, izmerjena nekontrolirana izmenjava zraka pa n50 < 0.6 h-1. Za zagotovitev predpisanih nizkih toplotnih izgub mora PH imeti vgrajen sistem kontroliranega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka. Učinkovita toplotna izolacija zunanjih neprosojnih obodnih površin (U < 0.15 - 0.10 W/m2K ) in visoko energetsko učinkovita okna s trojno zasteklitvijo (U < 0.80 W/m2K, g < 50% ) zagotavljata enakomerno temperaturo notranjega ovoja zgradbe pozimi in poleti.

Prava PH upošteva osnovna načela pasivnega solarnega načrtovanja, je konstrukcijsko nezahtevna, enostavna, funkcionalna in uporabniku prijazna. Vsi priključki, gradbeni elementi in materiali morajo biti vgrajeni zrakotesno in brez toplotnih mostov. Če pri načrtovanju PH zanemarimo eno samo področje, zgradba ne zadosti strogim kriterijem predpisanega standarda PH in ne ponuja želenega ugodja. Zato je na voljo program za projektiranje in izračun PH, s katerim lahko že med načrtovanjem preverjamo učinkovitost morebitnih izboljšav. V EU je vzpostavljen sistem neobveznega certificiranja PH. Za pridobitev certifikata je potrebno izpolniti več zahtevnih kriterijev, bistvenega pomena pa so strokovno načrtovani detajli, kakovostna izvedba ter optimalno delovanje vseh sistemov. Ko je objekt zgrajen, je za pridobitev certifikata poleg projektov, izračunov in drugih dokazil potrebno predložiti še dokazilo o uspešno opravljenem testu zrakotesnosti.

Državne spodbude so predvsem v nemško govorečem delu EU naravnane tako, da stimulirajo tiste, ki želijo varčevati. Manj energije hiša porabi, večjo subvencijo lahko pridobi investitor. Spodbujeni poslovni interesi bank in podjetij so skupaj s kreativnostjo projektantov in raziskovalcev ter z ozaveščenimi investitorji ustvarili celo paleto pasivnih večnadstropnih stanovanjskih in poslovnih zgradb ter prava pasivna naselja, s katerimi dokazujejo pravilno usmerjenost državnih finančnih vzpodbud. Prizadevajo si tudi, da bi do leta 2006 v EU vzpostavili enotne kriterije za gradnjo pasivnih zgradb.

Tudi pri nas bi pri novogradnjah in obnovi obstoječega stavbnega fonda morali upoštevati načela trajnostnega razvoja: zagotoviti še večjo rabo obnovljivih virov energije in ekološko sprejemljivih, obnovljivih materialov, upoštevati in razviti nove, tržno sprejemljive, standardizirane načine trajnostne gradnje, vzpodbuditi njihovo širšo uporabo, usposobiti izvajalce in vzpostaviti slovenski standard za pasivne hiše z upoštevanjem lokalnih klimatskih posebnosti in z omejitvijo rabe neobnovljivih virov energije.

Preverjanje arhitekturne zasnove
  • usklajevanje zahtev investitorja in zahtevanih kriterijev načrtovanja
  • preverjanje izbrane lokacije
  • določitev orientacije objekta proti jugu ± 30
  • preveritev potrebnih površin in volumna
  • faktor oblike A/V, enostavnost, kompaktnost
  • min. 20 m2 do max. 50 m2 na osebo
  • zasnova tlorisa - toplotno coniranje prostorov
  • izbira elementov za toplotno akumulativnost
  • izbira elementov solarnega oblikovanja
  • določitev velikosti in razpored prozornih in neprozornih delov ovoja
  • orientacija steklenih proti jugu, zapiranje hiše proti severu
  • omogočeno naravno prezračevanje za nočno ohlajevanje poleti
  • natančna določitev sestave ovoja pasivne hiše
  • izbira naravi in človeku prijaznih in obnovljivih gradbenih materialov
  • prvo računsko preverjanje pravilnosti zasnove po PHPP
  • toplotna bilanca toplotni dotoki- toplotne izgube=potrebna toplota za ogrevanje: qo = 15 kWh/m2a
  • načrtovanje ogrevalnega sistema
PHPP
  • program za projektantski izračun pasivnih hiš (Passivhaus Projektierungs Paket), s katerim projektant preverja pravilnost odločitev pri zasnovi zgradbe že med samim projektiranjem
  • s pomočjo programa lahko sproti ovrednotimo učinkovitost morebitnih potrebnih izboljšav: sprememba arhitekturne zasnove, povečanje ali zmanjšanje steklenih površin, elementov senčenja, orientacije, oblike, zasnove ogrevalnih sistemov ipd...
  • posamezni izračuni po PHPP so sestavni del postopka certificiranja PH
  • več podatkov o programu in metodologiji : http://www.arhem.si/?p=1014
Doseganje pasivnega energetskega nivoja
Pasivni energetski nivo dosegamo s pravilno arhitekturno, gradbeno in strojno instalacijsko zasnovo ter izvedbo:
  • z ukrepi na ovoju
    • dobra TI, Us < 0.15 - 0.10 W/m2K, brez TM, dobra okna, Uo < 0.8 W/m2K, zrakotesnost, izmerjeno število izmenjav n50 ? 0.6 h-1
    • pri gradnji ekoloških pasivnih stavb uporabljamo okolju in človeku prijazne obnovljive materiale, proizvedene z minimalno količino vgrajene energije in proizvedenega CO2 v življenjskem krogu hiše
  • s kontroliranim prezračevanjem prostorov in rekuperacijo
    • visoko učinkoviti prezračevalnimi sistemi z rekuperacijsko stopnjo <75% pri nizki porabi električne energije <0.45 Wh/m3
  • z rabo obnovljivih virov energije
    • nizko temperaturni sistemi ogrevanja, učinkoviteje obratovanje ogrevalnih sklopov
    • solarni sistemi, toplotne črpalke (vrtine, zemeljski kolektorji)
  • z optimalnim izkoriščanjem dotokov
    • dotoki sončnega sevanja, oddana toplota energetsko učinkovitih naprav, stanovalcev ...
Preverjanje ustreznosti načrtovanja in izvedbe
  • svetovanje pri projektiranju PH, predlogi izboljšav energetske zasnove in rešitve detajlov
  • računsko preverjanje po PHPP
  • nadzor na gradbišču med gradnjo PH (tesnjenje, izvedba detajlov, vgradnja elementov in sistemov po projektu brez toplotnih mostov, dokumentiranje morebitnih sprememb ...)
  • opravljen test zrakotesnosti
  • preverjanje delovanja izvedenih sistemov v PH
  • monitoring - izvajanje meritev dejanske porabe ...

 

Razlike v gradnji — Gradnjo v grobem delimo na klasično (masivno grajene objekte) in montažno, ki je pri nas sicer v manjšini, drugod po svetu pa zavzema večinski delež. Paslvna gradnja je primerna tako za večstanovanjske in poslovne objekte kot za enodružinske hiše. Največ je prav enodružinskih hiš.

Boljša toplotna zaščita objekta je nujna. Ovoj stavbe mora imeti približno 0,1 W/m2K toplotne prepustnosti, kar v praksi pomeni 30 cm toplotne zaščite na modularnem bloku 20 cm, 40 cm na strehi in 20cm v tleh. Stavbno pohištvo, torej okna in vrata, z vhodnimi vred, morajo imeti izolativnost pod 0,8 W/m2K. Našteto je največji dodatni strošek pasivne gradnje; odvisno od velikosti hiše znaša od 1,5 do 2 milijona tolarjev.

Zemeljski prenosnik toplote ni nič drugega kot orebrena plastična cev, skozi katero zajemamo zrak iz okolice. Zunanji zrak se torej v približno 50 metrov dolgi cevi, ki jo zakopljemo približno dva metra pod površino, poleti ohladi, pozimi pa segreje; izkorišča toplotne lastnosti tal, ki so na tej globini konstantno ogreta na pribtižno 12 do 15 stopinj Celzija. Gradnja brez toplotnih mostov je dodatna zahteva, saj je dobra toplotna zaščita zelo okrnjena, če nastajajo toplotni mostovi. Ti se pojavijo pri balkonih, vgradnji oken in vrat in (pri masivni gradnji) in pri stiku objekta s temelji.

Ogrevanje s kompatno toplotno črpalko je najbolj običajen vir ogrevanja, čeprav bi lahko ogrevali tudi na klasičen način. Problem pa so izjemno majhne moči potrebnega ogrevanja in hlajenja. Če porabi hiša največ 10 do 15 W na kvadratni meter površine, to pomeni, da približno 150 kvadratnih metrov velika hiša porabi v najhujšem mrazu le 1,5 do 2 kW moči, kar je zelo malo. Ob normalnem zimskem vremenu okoli ledišča znaša poraba manj kot 1 kw moči, saj je treba upoštevati še notranje vire (ljudje grejemo s približno 100 W, kuhanje, likanje…), ki so v pasivni hiši zelo pomembni. Torej se največkrat uporabljajo topolotne črpalke zrak-zrak-voda, ki grejejo ali hladijo prostore. Hkrati dogrevajo sanitarno vodo, ki jo predgreje nekaj solarnih sprejemnikov sončne energije.

Prezračevalni sistem opravlja nalogo prezračevanja, ogrevanja in ohlajanja. V pasivni hiši sploh ni klasičnega ogrevalnega sistema, denimo radiatorjev. V vsakem prostoru sta le dve cevi z rozeto ali samo dve rozeti – skozi eno prihaja zrak v sobo, skozi drugo ga zapušča. V dobro zatesnjenem objektu bi bilo bivanje nezdravo, zato je izenjava zraka nujna: celoten volumen se zamenja približno v eni uri. Klasično prezračevanje skozi okna je energetsko nedopustno, zato se zrak izmenjuje prek rekuperatorja toplote. To pomeni, da zrak, ki zapušča stavbo, kar 90 odstotkov svoje energije odda zraku, ki prihaja v object od zunaj. Tako se dragocena energija ohranja. To seveda ne pomeni, da ne smemo odpirati oken, vendar s tem ob ekstremnih zunanjih temperaturah ne smemo pretiravati (enako sicer velja tudi za običajne zgradbe). Dobro tesnjenje objekta pomeni, da mora biti toplotna zaščita kakovostno izvedena, kar pa ni tako preprosto, kakor se sliši. Vsi stikimorajo biti zrakotesni , tudi vgradnja stavbnega pohištva in napeljave, kjer se največkrat kaj zaplete. Če stavba ni zrakotesna, je še tako dobra toplotna zaščita brez pravega pomena – deluje namreč tako kot topel plašč, ki ga pozimi ne zapnemo. Tu govorimo o manjših dodatnih stroških, vendar je potrebna velika natančnost pri sami izvedbi. Ko je object končan, preverijo tesnjenje s tako imenovanim “blow testom” – rezulatat mora biti manj kot 0,5 izmrejave celotnega volumna zraka v objektu na uro. Če rezultat meritve ni dober, pravzaprav ni kaj narediti, saj ne vemo, kje object pušča, popravila pa so zamudna in predvsem draga; pravimo, da object “ni uspel” in bo zato porabil več energije, kakor smo načrtovali.

Hiša za skodelico kave

PASIVNE HIšE SO KONČNI CILJ NA PODR0ČJU OKOLjU IN LJUDEM PRIJAZNE GRADNJE. KAJ TAKšEN NAČIN GRADNJE SPLOH POMENI? KAKO BI JO LAHKO NAJBOLJ NAZORNO PREDSTAVILI? POSKUSIMo S KAVO. V PASIVNI HIšI JE POVPREČNI STROŠEK ZA ENERGIJO NA DAN ENAK CENI SKODELICE KAVE, ČE BI JO NAROČILI V LOKALU! PASIVNA HIšA NAMREČ GLEDE NA SVOJO VELIKOST IN KLIMATSKO PODNEBJE ZA ENERGIJO NA DAN “POKURI” LE 100 DO 150 TOLARJEV! PRIMERLJIVA KLASIČNO GRAJENA HIŠA PA ZA OGREVANJE PROSTOROV, SANITARNE VODE IN POGON ELEKTRIČNIH APARATOV Z RAZSVETLJAVO VRED PORABI PRIBLIŽNO 800 DO 1300 TOLARJEV NA DANI! V EVROPI jE ŽE KAKšNIH 6000 TAKIM STAVB, ZATO GRE ZA UPOŠTEVANJAVREDNO DEJSTVO. V LJUBLJANI PRAVZDAJ RASTE PASIVNA HIšA IN MI SMO SI JO OGLEDALI.

Poraba energije v stavbah je že od nekdaj pomembno področje raziskav in zakonskih predpisov, pa katerih se ravna gradbeništvo. Po eni strani gre za količino porabljene energije in z njo povezanih stroškov — ti so za naš žep še vedno dokaj visoki. Tudi javni sektor ni izjema, le da ta plačuje posredno iz naših žepov (Mestna občna Ljubljana na primer porabi za te namene kar milijardo tolarjev na leto), zato to še »manj boli«. Po drugi strani gre za problem preskrbe z energijo: država mora zagotoviti določeno količino energije, kar pa je vedno težje in dražje. Po tretji strani gre za okolje: vsaka poraba energije, ki izvira iz fosilnih goriv (poraba teh je največja), pomeni obremenitev za naravo. Obstaja pa še šetrti razlog za zmanjševanje porabe energije v stavbah: ogrevanje predstavlja približno polovico celotne energetske porabe države, kar je zelo velik delež. Prizadevanje za zmanjševanje porabe — seveda na način, da ohranimo bivalno ugodje, kar pomeni primerno temperaturo in kakovost zraka v prostorih — je torej več kot utemeljeno. Pozornost je bila doslej pretežno usmerjena v boljšo toplotno zaščito objektov; vsak nov predpis je povečal debelino toplotnih izolacij. Čas in tehnika sta naredila svoje in zdaj imamo v Evropi potrjen tehnični standard gradnje, ki se imenuje pasivna gradnja. Izraz je malo ponesrečen, saj preveč spominja na tako imenovane pasivne solarne sisteme, to so rešitve za pasivni zajem sončne energije (prek velikih steklenih površin). Po drugi strani pa je tudi logičen, ker je nasprotje aktivnemu načinu, za katerega so značilne naprave, aparati na električni pogon… Pasivna gradnja torej v prenesenem pomenu pomeni, da na pasiven način ne dopuščamo toplotnih izgub: da bolje toplotno zaščitimo objekt, ga dobro zatesnimo… Pred pojavom pasivne gradnje smo podobne objekte imenovali superizolirani objekti; to so bill glasniki pasivne gradnje. Debeline toplotnih izolacij so se torej povečevale in s standardom pasivne gradnje dosegle končno vrednost. še večje povečanje toplotne zaščte bi namreč le malo prispevalo k manjši porabi energije.

S CERTIFIKATOM DO SUBVENCIJ

Prve pasivne objekte so pred sedmimi leti zgradili v Nemčiji in Švici — pokazali so, na kaj je treba biti pozoren, hkrati pa dokazali uspešnost takšne gradnje. Ideja pasivne gradnje je nato preplavila Evropo, predvsem Nemčijo, Avstrijo in Švico. Idejni oče te tehnologije je dr. Wolfgang Feist z gradbenega inštituta v Darmstadtu, ki je postavil tudi merila za certificiranje pasivnih objektov in pripravil še vrsto orodij, priporočil in nasvetov za izvajanje gradnje. Stavbe preverjajo s posebnim računalniškim modelom in še pred izdelavo ugotavljajo, ali bo dosežen želeni učinek. Šele ko je objekt zgrajen in opravijo meritve, je mogoče pridobiti certifikat oziroma potrdila o doseganju standarda pasivne hiše. Celotna poraba energije mora znašati od 10 do 15 kWh/m2 na leto, to pa je osem- do desetkrat manj, kot je značilno za klasične objekte. Certifikat potrjuje, da hiša zares parabi tako malo energije, zato je lahko tudi dražja, investitarji pa na podlagi certifikata dobijo subvencije lokalnih oblasti. V nasprotju z raziskovalnimi projekti pomenijo pasivne hiše velik korak naprej, predvsem kar zadeva stroške. Ti so le malenkost višji v primerjavi s klasično gradnjo, to pa je tudi pogoj za množično gradnjo, ki ji bomo gotova priča, saj njen delež narašča zelo hitro. Začela se je tudi pri nas.

 

Pomen U-vrednosti (prej k-vrednost)

Odločilni parameter pr izasnovi objektov mora biti toplotna prehodnost skozi ovoj objekta - U-vrednost (W/m2K). Ta U-vrednost pove, koliko toplotne energije uhaja skozi gradbeni element velikosti 1m2, če temperaturna razlika znaša 1°.
Čim nižja je U-vrednost, tem boljša je toplotna izolacija in posledično tudi večji prihranek energije.
U-vrednost se ne sme zamenjati s koeficientom toplotne prevodnosti: koeficient toplotne prevodnosti je poenostavljeno definiran kot U-vrednost pri debelini stene 1m!
Klasičen opečni zidak s koeficientom toplotne prevodnosti 0,21 ima pri 37 cm debeline U-vrednost 0,52.

Toplotna izolacija - Anketiranje investitorjev

Toplotna izolacija z odločilnim faktorjem ne govori samo v prid stroškom energije, temveč tudi v prid prijetni prostorski klimi ter redukciji škodljivih snovi. Vendar pa je toplotna izolacija velikokrat katastrofalno zanemarjena. Investitor šele nekaj časa po vselitvi, ko so stroški ogrevanja visoki, prostorska klima neugodna, spozna svojo napako. Vsakršno naknadno poseganje v izboljšavo toplotnega ovoja je drago in operativno problematično, zato se večina investitorjev ne odloči za sanacijo in pristanejo na kontinuiranih stroških ogrevalnega sistema, ki se iz leta v leto višajo.

Rezultati ankete na vprašanje med investitorji, ki so že 2 – 3 leta živeli v novi hiši, po podatkih nemškega časopisa DM:

"Če bi želeli danes na novo graditi ali kupiti, kaj bi naredili drugače?"
Velika večina jih je odgovorila: "Izbrali bi način gradnje, ki je dražji, vendar prihrani na stroških energije."

Toplotna izolacija in varstvo okolja

Pri izgorevanju 1l kurilnega olja nastane s povezavo ogljika (C), glavnega sestavnega dela kurilnega olja, in kisika (O2) v zraku 2,7 kg ogljikovega dioksida (CO2). Ogljikov dioksid je glavni povzročitelj segrevanja naše zemeljske atmosfere!
Za naše razmere U-vrednost 1,0 W/(m2K) pomeni, da je na leto potrebnih 10 l kurilnega olja na m2 površine zunanje stene, če hočemo zadržati sobno temperaturo 20°C (1).

Pomen toplotne izolacije za prostorsko klimo

Za zdravo in prijetno prostorsko klimo pozimi je stopnja toplotne izolacije in s tem tudi U-vrednost odločilnega pomena: če se površinska temperatura zunanje stene za več kot 3°C razlikuje od sobne temperature, pride do prevelikega gibanja zraka (in dvigovanja prahu), tako da ima človek občutek, da piha. Ta "čakalniška klima" ne prinaša prijazne, domačne praznične atmosfere. V neugodnih primerih lahko pride tudi do zdravstvenih težav, kot npr. revmatična obolenja. V primeru gradnje z Isorastom se temperatura stenske površine pri -15°C v primeru 31cm zidaka zunanje stene od sobne temperature razlikuje le za 0,9°C. Pri Isorast-zidaku, debeline37 cm, je razlika samo 0,7°C, pri Isorast-super-zidakih, debelina 42,75 cm, za debele stene za celo samo 0,5°C.

Pomen toplotne izolacije poleti

Pomen izolacije je bil izrazito zanemarjen v poletnih mesecih. Rezultat tega je pregrevanje objektov ter pretirana uporaba klimatskih naprav, ki nam omilijo napako, ki smo jo nareili v fazi izvedbe objekta.


Energija

Po napovedih strokovnjakov bodo energetske surovine v nekaj letih, zaradi pričakovanega zvišanja porabe, popolnoma izčrpane. Tudi potem ne bo prišlo do opuščanja porabe energije. Cena bo po zakonih trga, pri vedno večjem pomanjkanju, nadpovprečno narasla.
Do katerih prihodnjih sorazmernih stroškov ogrevanja lahko pride v primeru letne podražitve za 5%, je razvidno iz grafikona:

300 m2 zunanje stene z najnižjo toplotno zaščito U = 0,5 W/(m2K) bi leta 2020 sorazmerni stroški ogrevanja povzročili 1.110 EUR/a;
stena z U-vrednostjo 0,1 W/(m2K) (isorast-super debela stena) pa le 220 EUR/a.

Leta 2030 pa bi bile cene ogrevanja še višje: stena z U-vrednostjo 0,5 W/(m2K) bi stala okrog 1800 EUR, medtem ko stena z U-vrednostjo 0,1 W/(m2K) samo 360 EUR.

 

Opomba: Tabela temelji na podatkih iz l. 1995 in povprečni ceni kurilnega olja 0,22 EUR/l. Dvigovanje cen za 5% je realistično in ustreza dejanski podražitvi zadnjih 10 let.(3)
 

 

Torej, kasnejše nepredvidljivosti in nadaljnje podražitve niso upoštevane. Iz pravnih vzrokov opozarjamo, da tabela predstavlja le napoved in zato ni primerna za natančno izračunavanje.

 

(1) Vir: Zvezno ministrstvo za gospodarstvo, Bonn (izdajatelj), brošura "Wärmeschutz bei Gebäuden", januar 1983, in RWE-Energie-Bauhandbuch, 12. izdaja, Essen 1998
(2) Vir: RWE-Energie-Bauhandbuch kot prej in brošure proizvajalcev
(3) Vir: www.heizoelpreise.de

 
Nazaj na Arhitektura
 
KONTAKT:
PasivnaGradnja.si
Arhem d.o.o.
Ulica talcev 5, 1000 Ljubljana
T: 01 430-23-19
T: 01 430-23-18
M: 041 514-746
info@arhem.si
info@pasivnagradnja.si
www.arhem.si
www.pasivnagradnja.si
Naše aktivnosti in delo na projektih lahko v realnem
času spremljate preko:


     







© Arhem d.o.o., 2006. Vse pravice pridržane.